Izbira mojega partnerja se je ustavila na nekem Buzzu. Osebno mi ni bil preveč simpatičen, a mojim lastnikom je bil takoj všeč, tako da je odločitev padla ne glede na moje mnenje! Kljub vsemu je dejstvo, da sem imela čudovite mladičke. Kot pravi vsaka mama ... najlepše na svetu!
...tri samičke in en samček.... Samičke so že prestopile razstavni ring in z rezultati opravičile svoj izvor kot potomke svetovnega prvaka.
A to še ni vse. Moja lastnica mi je naredila čudovito darilo.
...doma je zadržala samičko, tisto, ki je kot majhna vedno spala, tisto na katero sem bila jaz še posebaj navezana.
Dobila je ime Sleeping is an art. Danes je odrasla in je postala tornado, a o tem vam bom še govorila.
Po tem leglu sem ponovno pričela s treningi.
......To je moje malo, veliko kraljestvo!
Priprava na paritev
Ko se enkrat odločimo za parjenje naše psice ali psa, moramo za to pridobiti vzrejno dovoljenje. To dovoljenje dobimo z uspešno opravljenim vzrejnim pregledom.
Vzrejni pregledi so organizirani dvakrat letno, v izjemnih primerih pa lahko naredimo tudi izredni vzrejni pregled.
Na sliki desno: Spomladanski vzrejni predgled v Domžalah, marec 2005
Pred vzrejnim pregledom mora naš pes opraviti tudi slikanje kolkov. Poleg tega potrdila, moramo na vzrejnem pregledu predložiti še fotokopijo rodovnika in oceno zunanjosti našega psa. To oceno lahko pridobi na samem vzrejnem pregledu lahko pa je to tudi ocena iz katerekoli razstave s tem, da mora psa oceniti z oceno najmanj ''prav dobro'' slovenski sodnik.
Na sliki levo: Dejan in Milana pri skrbnem izpolnjevanju obrazcev potrebnih za prijavo psa na vzrejni pregled
Po uspešno opravljenem pregledu lahko psico parimo z izbranim samcem, nato pa izpolnimo in pošljemo na KZS prijavo o paritvi. Sam obrazec lahko dobimo kar na vzrejnem pregledu, lahko pa ga kasneje dobimo tudi na KZS.
Ko je leglo skoteno pokličemo vzrejnega referenta, ki bo naše leglo pregledal, popisal in na KZS poslal še prijavo legla.
Na sliki desno: Priprava psice na pregled
Gonitev in paritev
Gonitev je poseben čas v razvoju psičke. Hormoni, ki se v tem času intenzivno izločajo povzročijo tako telesne kot vedenjske spremembe. To se na psici odraža v njeni večji razdražljivosti ali pa v večji nežnosti in potrebi po večji pozornosti. Šar peji ponavadi spolno dozorijo pri 8/9 mesecih, ko se začne njihova prva gonitev. Gonitve se nato ponavljajo v intervalu 5/7 mesecev. Lahko pa se tudi zgodi, da psica iz takšnih ali drugačnih vzrokov kakšen cikel tudi preskoči.
Spolni ciklus lahko razdelimo na 4 obdobja:
PROESTRUS (predgonjenje) - prepoznamo ga po oteklem zunanjem spolovilu in krvavem izcedku iz nožnice. V tem obdobju, ki povprečno traja 9 dni, psica sicer kaže nekakšno zanimanje do samcev, a jim ne pusti blizu in se ne pusti naskočiti. Psica pogosteje urinira in podobno kot samec, z napol dvignjeno nogo, označuje teritorij. Psice, ki imajo zelo neizrazit izcedek ali ga skoraj nimajo, so običajno zelo težavne, zato za vzrejo niso najbolj primerne.
Na sliki desno: Asia pri markiranju teritorija.
ESTRUS (gonitev) - čas za parjenje - se začne v drugem tednu njene gonitve. Spremeni se intenzivnost krvavenja (se zmanjša) in značaj izcedka (bolj voden). Vse spremembe so posledica estrogenih hormonov, ki se začnejo v začetku tega obdobja intenzivneje izločati v jajčnikih psice. Psica v tem obdobju spremeni odnos do samcev in to tudi nazorno pokaže z odmikanjem repa na stran.
Najboljši čas za paritev je v prvih treh dneh estra, ko pride do ovulacije. Za oploditev vseh dozorjenih jajčec ponavadi zadostuje dober samec in naskok narejen v prvih dneh estra. Glede na to, da lahko neoplojena jajčeca preživijo dva dni, spermiji pa lahko v jajcevodu preživijo do tri dni in čakajo, da jajčece dozori, je priporočljivo, da naskok enkrat ali dvakrat ponovimo. Z dnevi plodnost pada: s parjenjem v 13. dnevu (tretji dan estra) bodo oplojena samo zadnja dozorjena jajčeca zato bo število mladičkov omejeno, parjenje v 14. dnevu pa je skoraj vedno neuspešno, čeprav nekatere psičke še vedno sprejemajo psa. Plodnost samca je močno vezana na njegovo aktivno spolno življenje. Samci, ki naskakujejo redno so bolj plodni kot samci, ki naskakujejo enkrat na vsaki dve leti.
V izogib morebitnim težavam, ki bi jih lahko povzročile dominantne samice na svojem ozemlju, ponavadi pripeljemo psico k samcu in parimo na njegovem teritoriju.
Samo sprijetje samca in samice običajno traja od 10 do 30 minut. Pomembno je, da v tem času NE poskušamo psa ločiti na silo, saj ju lahko zelo poškodujemo!
DIESTRUS - to obdobje se prične z dnevom, ko psica ne sprejme več samca in traja od 60 do 90 dni. Ker je v tem času koncentracija hormona progesterona v krvi enaka količini tega hormona kot če bi bila psica breja, ni možno določiti brejosti psice s pomočjo količine progesterona v krvi.
ANESTRUS - obdobje, ko psica ni spolno aktivna in traja približno 125 dni.
Dolžine vseh štirih faz se lahko od psičke do psičke razlikujejo. Nekatere samičke se gonijo 4 tedne, druge samo dva. Pri nekaterih je proester zelo dolg in ester zelo kratek medtem, ko je pri drugih ravno obratno.
Če psica nima rednih gonitev ali pa te niso zelo izrazite je najbolje, da opravimo test plodnosti. To lahko naredimo z brisom ali pa s progesteronskim testom. Testa nam bosta pokazala zrelost jajčec in s tem nakazala najboljši dan za paritev.
V primeru paritve je zelo važno, da vsa morebitna cepljenja psičke opravimo pred parjenjem in to v takem časovnem razmaku, da nam ponovitev cepljenja ne bo potrebno opraviti ravno v času brejosti.
Poleg naravne paritve se lahko odločimo tudi za umetno osemenitev. V "pasjem" svetu sicer ni tako pogosta, vendar pa je to idealna rešitev v primeru agresivne, nervozne ali pa manj plodne psice. Umetna osemenitev se izvaja tudi v primeru osemenjevanja z zamrznjenim semenom genetsko odličnih izbranih samcev, lahko pa tudi v primeru morebitne njegove smrti.
Strokovno opravljena umetna osemenitev je lahko za nekatere psice veliko manj stresna, poleg tega pa se s to metodo izognemo možnim okužbam reproduktivnih organov.
Brejost
Brejost psičke, ki traja približno 9 tednov (58 - 64 dni), lahko ugotovimo 30 dni po zadnji paritvi s pomočjo krvnega testa, ultrazvoka ali tipanja.
Naj omenim, da Clear Blu (test za ugotavljanje nosečnosti pri ženskah) pri psicah ne deluje, saj hormona na osnovi katerega ta test deluje, v urinu psic ni!
PREHRANA
Prehrana psičke v času njene brejosti je nekaj najpomembnejšega v tem obdobju. Paziti moramo tako na njeno kvaliteto kot kvantiteto.
Pri kvaliteti moramo pozornost usmeriti predvsem na njeno energetsko vrednost. Zavedati se moramo, da bo v tem času psička zaužito hrano potrebovala zase, za rastoče mladičke, ob koncu brejosti pa tudi za tvorbo mleka, to pa pomeni veliko porabo energije. Danes imamo na voljo veliko različnih, že pripravljenih vrst hrane, ki so posebaj namenje brejim psičkam.
Na sliki desno:
Asia 14 dni pred porodom.
Količino hrane psički povečamo predvsem od petega tedna dalje in to postopoma tako, da ji obrok vsak teden povečamo za 25%.
Dobro je, da ji obrok razdelimo na več manjših obrokov katere porazdelimo preko celega dneva. S tem dosežemo bojšo in hitrejšo prebavo, ob enem pa preprečimo, da se psička na enkrat ne prenaje, kar bi ji lahko povzročilo prebavne motnje. To je zelo pomembno, saj se psička med brejostjo ne sme zamastiti! Debela psička bo namreč zelo težko kotila in prav hitro se lahko zgodi, da so zaradi tega v nevarnosti tudi življenja mladičkov.
Proti koncu brejosti, ko se začne intenzivna tvorba mleka organizem naenkrat potrebuje veliko več vitaminov in mineralov kot ponavadi. Predvsem se poveča potreba po kalciju, zato ji ga ponavadi dodajamo v obliki kapsul. Ker so potrebe različne, nam bo pravilen odmerek povedal naš veterinar. Nikakor ni pametno vitaminov in mineralov dodajati po svoje, saj lahko nepravilni odmerek povzroči zelo resne probleme.
Pomembno je, da ima psica tako v času brejosti kot v poporodnem obdobju VEDNO na voljo dovolj sveže vode.
KONDICIJA
V času brejosti moramo psičko s stalnimi in pogostimi sprehodi držati v primerni kondiciji. S tem ji bomo okrepili trebušne mišice, kar ji bo pomagalo pri hitrejšem in neproblematičnem porodu, obenem pa bo to pozitivno vplivalo na njeno prebavo.
Sprehode začnemo krajšati skladno z rastjo trebuha. Proti koncu, ko je trebuh kar obilen, psička sama narekuje tempo sprehodov zato pazimo, da upoštevamo njene želje in jo ne preutrudimo.
ZDRAVJE
S pravočasnim razglistenjem psičke bomo preprečili prenos ličink ali glist med dojenjem, ki bi lahko zavirale pravilno rast mladičkov oz. povzročili njihovo smrt. To ne pomeni, da se bodo mladički skotili brez glist saj nekatere gliste mladičke okužijo tako, da prestopijo placento. Zato je potrebno mladičke naknadno (prvič pri 2. tednu starosti) vedno razglistiti.
Pred porodom (cca. 7. teden brejosti) je psički smiselno narediti tudi ultrazvok saj se bomo s tem prepričali ali je z mladički vse v redu, obenem pa bomo približno vedeli koliko mladičkov bo prišlo na svet. To nam bo pomagalo predvsem ob morebitnih komplikacijah. Veliko lastnikom bodočih mamic se zdi ta strošek nepotreben, ker pravijo da UZ nikoli ni 100%. Res je, da nam UZ ne more 100% pokazati pravega števila mladičkov, zagotovo pa nam pokaže pravilen razvoj, velikost in pravilno lego mladičkov v maternici. V primeru, da so mladički zelo veliki (ponavadi, ko jih je manj), se bomo tako raje odločili za carski rez, ki bo za psico veliko manj boleč in utrudljiv kot pa kotitev po naravni poti, ki bi lahko bila v tem primeru tako za psico kot mladičke zelo nevarna.
Priporočeno je, da v času brejosti psice ne cepimo proti kužnim boleznim oz. na njej ne uporabljamo kakršnihkoli kemičnih sredstev, saj bi lahko to negativno vplivalo na normalni razvoj plodu.
VIDNE SPREMEMBE NA PSIČKI
Poleg obilnega trebuha ji bo 7-10 dni pred kotitvijo, ob pritisku na sesk, pritekel mlek, dan ali dva pred kotitvijo pa ji bo telesna temperatura padla na 37 stopinj C.
Na desni sliki:
Asia dan pred kotitvijo.
SKRB ZA PSICO
V tem času je pomembno, da psice ne izpostavljamo stresnim situacijam. V izogib napadom drugih psov ali poškodbam pa je priporočljivo, da psice ne pustimo tekati prosto po parkih, v bližini cest ali naselij.
Znak, da se bližamo kotitvi nam pokaže psička sama.
Kotitev
Znak, da se bližamo kotitvi nam pokaže psička sama. Teden ali dva pred kotitvijo so seski vidno nabrekli, ob rahlem pritisku na njih je viden izcedek mleka, psica si začne iskati primeren prostor za kotitev , proti koncu postaja nemirna, dan ali dva pred kotitvijo ji začne telesna temperatura padati iz 38,5 proti 37 C, čisto na koncu pa začne odklanjati še hrano.
Kotitev prvega mladička nastopi cca. po dveh urah vidnih krčev oz. popadkov. V kolikor bi ti trajali dlje časa, psica pa s kotitvijo še ne bi pričela, je priporočljiv obisk veterinarja.
Ponavadi psička vse delo opravi sama (od osvoboditve mladička iz ovojnega mehurja do pretrganja popkovine), v primeru njene neizkušenosti ali nezainteresiranosti (pomanjkanje hormona prolaktina) pa skušamo mi, z rokami opraviti vse tisto, kar bi psica morala opraviti sama (pretrganje popkovine, masiranje trebuščka, sprostitev dihalnih poti, kontrolirati srčni utrip ....od 120-180 utripov/min).
Bodimo pozorni na to ali število izločenih posteljic ustreza številu skotenih mladičkov. V kolikor se številki nebi ujemali je potrebno obiskati veterinarja, saj je lahko to za psico zelo nevarno. Ponavadi jih psica izloči takoj po skotitvi mladička in jih tudi takoj poje.
Pomembno je, da mladiček, takoj ko se skoti, začne sesati materino mleko oz. t.i. kolostrum. Kolostrum je izloček mlečne žleze, ki se tvori prvih 36-48 ur po kotitvi in je bistvenega pomena za mladičke saj vsebuje materina protitelesa , ki so za mladička edina imunska zaščita. V nasprotju z ljudmi, protitelesa psic ne prehajajo skozi posteljico, zato se psiček skoti brez razvitega imunskega sistema in je v prvih dneh življenjsko odvisen od kolostruma in njegovih zaščitnih učinkov.
Protitelesa, ki jih mladiček dobi na ta način so pasivne narave in v njegovem telesu ostanejo prisotna do cca. njegovega 10. tedna starosti. Količina in učinkovitost teh protiteles, pa je odvisna od tipa in koncentracije protiteles matere.
Trajanje same kotitve je odvisna od števila mladičkov in psiho-fizičnega stanja psice. Lahko traja le nekaj ur ali pa celo ves dan. Ponavadi se mladički kotijo v razmaku 15-30 minut s tem, da se čas med enim in drugim poveča pri starejših psicah in psicah, ki kotijo večje število mladičkov.
Morebitni kotitveni problemi lahko nastopijo v primeru, ko:
- se ne zgodi nič po 20-60 min popadkih oz. krčih
- preteče od 4-6 ur med dvema mladičkoma
- ni znakov kotitve 24 ur po padcu temperature
- ni kotitve po 70 dneh od prvega parjenja
Glede na to, da je kotitev za psico zelo stresno, priporočamo, da ji kotitveni boks postavimo na mirno mesto in poskrbimo, da v času kotitve psice nihče ne moti oz. ji omogočimo, da bo kotila v čim bolj mirnem okolju brez prisotnosti otrok, drugih živali ali drugih motečih elementov.
Poporodno obdobje psičke
Psica je po porodu zelo utrujena zato bo gospodarju zelo hvaležna če bo do nje strpen in ustrežljiv. To bo še bolj prišlo do izraza v primeru številčnejšega legla, kjer je nočno-dnevna prisotnost (vsaj v prvih dneh) gospodarja zelo zaželjena.
Psica naj ima na razpolago dovolj velik, topel in miren prostor, kjer je nihče ne bo vznemirjal, v neposredno bližino pa ji postavimo posodo z vodo in hrano.
V poporodnem obdobju je zelo pomembna higijena kotilnika oz. prostora, kjer je psica s svojimi mladički, saj je njihova smrtnost vsled infekcij zelo velika.
Zapomnimo si tudi dejstvo, da lahko smrtonosne mikrobe in bakterije v prostor prinesemo tudi s čevlji, zato je priporočljivo, da z njimi ne hodimo v bližino prostora kjer se nahajajo mladički. Posledično tudi ni dobro, da v tem občutljivem času puščamo zraven ljudi oz. bodoče kupce, ki bi želeli potešiti svojo radovednost ali celo mladičke prijemati in crkljati.
Zelo pomembno je, da psici omogočimo oddaljitev od mladičkov (tako, da ji mladički ne morejo slediti) kadarkoli si to zaželi. V prvih dneh po kotitvi bo sicer psica to storila le redko, a že od drugega tedna dalje se bo to spremenilo in bo mladičke zapuščala večkrat s tem, da se bo ob vsakem njihovem oglašanju verjetno takoj vrnila.
V kolikor bomo psici onemogočili oddaljitev od mladičkov (sploh, ko bodo začeli hoditi) lahko le-ti, zaradi svojega vztrajnega provociranja psice z igro, sprožijo njeno agresivno vedenje.
Po porodu se pri psici običajno pojavi rdečkasto-rjav izcedek iz nožnice, ki lahko v bolj ali manj intenzivni obliki traja tudi nekaj tednov. Poleg tega lahko psice v tem obdobju izgubijo kar nekaj dlake, kar je posledica izločanja kislin v času kotitve. Psica bo v prvotno kondicijo prišla v 4 do 5-ih mesecih po porodu.
Psica ponavadi doji cca. dva meseca, proizvodnja mleka pa zanjo pomeni veliko izgubo energije, zato mora biti njena prehrana v tem času energetsko zelo bogata in v večjih količinah.
Poleg vsega tega pa moramo pri psici paziti še na morebiten pojav mastitisa. Mastitis je vnetje mlečne žleze, ki se pri psici največkrat pojavi v prvem ali drugem tednu po kotitvi. Včasih lahko zaradi mikrobov samo vnetje preide v pravo infekcijo zato je pravočasno ukrepanje zelo pomembno.
Nega mladičkov
Takoj, ko se mladički skotijo jih stehtajmo. To ponavljajmo vsak dan ob isti uri do tretjega tedna starosti. S pomočjo zapiskov, ki si jih bomo ob tehtanju delali, bomo lahko spremljali razvoj vsakega mladička posebej.
Normalna porodna teža mladička je med 300 in 450 g.
Bodimo pozorni če mladiček ne pridobiva na teži oz. jo celo izgublja. V tem primeru poiščimo veterinarsko pomoč, saj ima lahko mladiček probleme.
Boks oz. prostor kjer bodo mladički preživeli naslednja dva meseca naj bo čist, prostoren in primerno ogrevan.
Mladički na začetku ne morejo regulirati telesne temperature, zato moramo to storiti mi. To storimo s pomočjo grelnih teles, ki morajo ohranjati konstantno temperaturo (31/32 C) in primerno vlažnost zraka. V zvezi s tem so se za najbolj primerna izkazala grelna telesa od spodaj, saj UV žarnice in radiatorji preveč izsušijo zrak, poleg tega pa ne omogočajo konstantne temperature.
Razen zgoraj omenjenih ''prostornih'' zahtev bi bilo dobro, kotilnik namestiti na osvetljeno mesto kar v neposrednjo bližino dogajanja, kjer bodo lahko mladički "spremljali" zvoke iz okolja saj tema in tišina negativno delujeta na njihov psihofizični razvoj.
V normalnih razmerah bodo psice dojile približno dva meseca. Seveda to ne pomeni, da mladičke pri 4-ih tednih (v primeru številčnejšega legla lahko že prej) ne bomo začeli dohranjevati z visoko kvalitetno in lahko prebavljivo hrano.
V primeru, da psička nima dovolj mleka se priporoča, da mladičkom dodajamo polivitaminski preparat, nato pa nadaljujemo z umetnim dohranjevanjem s kvalitetnim mlekom v prahu, ki je posebej namenjen psom. Mladičke moramo hraniti vsaki dve uri s primerno količino mleka glede na njihovo težo in starost. Skladno z njihovo rastjo, temperamentom in lakoto jim bomo v mleko začeli dodajati integratorje.
V primeru, da se psica ne zmeni za mladiče, moramo njeno delo opraviti sami. To zajema tudi masažo njihovega zadnjega dela tebuščka (genitalij), saj mladički sami še ne znajo regulirati telesnih funkcij za lulanje in kakanje.
Pri 2/3 tednih začno mladički piti vodo.
Mladičke prvič razglistimo pri 2 tednih, nato pa to ponovimo pri 4,6 in 8-ih tednih. Sočasno razglistimo tudi psico. Pazimo, da sami nismo prenašalci parazitov!
Mladiček mora z mamico in ostalimi bratci oz. sestricami ostati skupaj najmanj dva meseca. To je zelo pomembno, saj so njegova prva spoznanja, bistvena za njegov nadalnji razvoj. Vse izkušnje iz teh prvih tednov se mu bodo za vedno utisnile v spomin in bodo vplivale na njegovo psihofizično rast.
Dobra mama bo svojega mladička naučila prvih pravil življenja: plašnega bo z igro opogumljala, razigranega bo mirila in učila podrejanja.
Prav tako bo pomembna igra z bratci in sestricami, saj bo mladiček ravno preko nje spoznaval pravila kardela. Za šar peje je značilno, da se drug drugega vlečejo za kožo, ki jo imajo v tej starosti na pretek. Včasih se zgodi, da katerega tudi kaj zaboli in zacvili. To takoj prikliče pozornost mame, ki nemudoma poskrbi za red. Psica jih prisili k mirovanju tako, da jih zgrabi z zobmi. Mladički s tem dojamejo kdaj morajo odnehati. V primeru, da psica tako nebi reagirala, bi mladički to ''razuzdano'' vedenje prenesli tudi v kasnejša leta.
Pri bolj številnih leglih je priporočljivo (če je le možno), da samici pri vzgoji mladičkov pomaga druga samica.
Že od rojstva naprej, ko je mladiček buden ga je potrebno večkrat na dan božati in dvigniti k sebi . To bo ugodno vplivalo na njegovo psihofizično napredovanje.
Kljub temu pa imejmo v mislih, da se v času njegovega spanja sprošča hormon rasti zato pazimo, da ga ne zbujamo po nepotrebnem.
Kje kupiti mladička
Šar pej je poseben pes, zato bi morali izbiri vzreditelja našega mladička nameniti še toliko več pozornosti! To pomeni, da bi morali mladička iskati pri zanesljivih in vestnih vzrediteljih katere je moč preveriti. To zadnje je še posebej priporočljivo, saj nam omogoča, da osebno preverimo pogoje v katerih je mladiček preživel prve mesece svojega življenja.
Mnogi so mnenja, da je bolje izbrati mladička pri majhnih psarnah, ljubiteljskih vzrediteljih oz. vzrediteljih, ki imajo za to dovolj primernega prostora in se lahko z ljubeznivim individualnim pristopom posvetijo vsakemu psu in mladičku posebej. Za mladičke je to zelo pomembno, saj jim bo takšen pristop kasneje omogočil normalno življenje brez nepotrebnih stresov in nagnjenj k agresiji zaradi neprimerne socializacije.
Dokazano je namreč, da taka "crkljanje'' že čisto malih mladičkov, zelo dobro vpliva na njihov razvoj. To se v večjih psarnah že zaradi praktičnih razlogov običajno ne dogaja. Pogosto imajo namreč vzreditelji svoje pse (tako tudi samico z mladički) zaprte v boksih ali posebnih prostorih, brez človeških stikov ali pa so le-ti zelo okrnjeni, kar pa negativno vpliva na psihofizični razvoj kužkov. Največkrat se seveda to dogaja zaradi pomanjkanja časa in prostorske stiske, čeprav vzreditelji trdijo, da s tem zavarujejo mladičke pred nastankom morebitne displazije kolkov. Res je, da sklepi mladičkov, ki so izpostavljeni obremenitvam, v nekaterih primerih lahko utrpijo trajne posledice, vendar je znano, da na splošno displazijo povzročajo predvsem drugi faktorji (npr. genetska predispozicija, prehrana in celo podnebje), zato ta vzrok za osamitev kužkov ni opravičljiv.
Poleg tega, nekatere večje ali nevestne vzreditelje vodi le komercialni nagib, zato imajo čisto ''proizvodnjo'' in zaradi utesnjenosti in čim manjših stroškov oddajo mladičke neprijetnega vonja (nekateri jih v sled prekrivanja tega celo skopajo čeprav vedo, da je to za mladička mlajšega od petega, šestega meseca lahko zelo nevarno!), neprimerne starosti (pred osmim tednom), veterinarsko nepregledane, nerazglistene ali celo necepljene.
Seveda niso vse velike in uveljavljene psarne oz. vzreditelji takšni. Nekateri so se posvetili vzreji šar pejev z veliko ljubeznijo in zagnanostjo predvsem pa z zavestjo, da je v veliki meri od njih odvisen razvoj pasme, njeno zdravje oz. socializacija in karakter njihovega naraščaja.
Mladiček bi moral preživeti vsaj dva meseca z mamico in ostalimi bratci oz. sestricami, po tej starosti pa lahko že zapustijo dom.
Za vse tiste lastnike, ki si želijo razstavnega šar peja priporočamo, da imajo vedno v mislih (v izogib kasnejšemu razočaranju) dejstvo, da se psarno ne sme primerjati s tovarno, ki ji uspe izdelati prestižen avtomobil in glede na povpraševanje naredi še nešteto ENAKIH avtomobilov.
Nek vzreditelj ima lahko psa ali psico s še tako imenitnimi razstavnimi naslovi, a to nikakor NE POMENI, da bodo vsi psi, ki izhajajo iz te psarne ali od tega vzreditelja ravno tako dobri in brez napak. Iz tega sledi, da se lahko povprečnemu psu skoti čudoviti primerek, odličnemu psu pa potomec, ki bo imel prepoved vzreje. Zato priporočamo, da se ne naseda besedam tistih vzrediteljev, ki pravijo, da je dvomesečni (ali celo manj) mladiček kupljen pri njih, razstavni ali vzrejni potencial saj se le-ta razvija in s tem spreminja vse do enega leta in še dlje.
Tistemu, ki si želi imeti razstavnega psa se priporoča, da kupi psa pri starosti cca. enega leta, ko je le-ta tako razvit, da se vidijo vse njegove (seveda samo zunanje) karakteristike, ki so za šar peje značilne.
Iz vsega tega sledi, da sam naslov ''PSARNA'' ali ''VZREJA'' še ne zagotavlja, da bo šar pej vzrejen v takih okoliščinah lep, zdrav in primerno negovan predstavnik naše pasme.
Predno se odločimo za nakup nove gubice preverimo vzreditelja, preverimo pogoje in oglejmo si ostale pse, ki živijo pod isto streho. Njihov videz nam bo dal hitro vedeti kako so negovani!
PES ALI PSICA
Večina ljudi, ki se odloči za nakup mladička, približno že ve katerega spola bo. Za vse tiste, ki ste še neodločeni, pa vam bo morda pomagalo nekaj naslednjih nasvetov oz. razlik med psičkom in psico:
psiček:
je bolj samosvoj
kot odrasel ima nagnjenje k markiranju svojega
teritorija (doma) z urinom
ponavadi so samčki višji, težji, močnejši
psička:
običajno bolj ubogljiva, mirna in ljubezniva
odrasla se običajno goni dvakrat letno s tem, da v tem času dva do tri tedne krvavi
Mladiček v novem domu
Če predpostavimo, da je vzreditelj svojo nalogo socializacije vestno opravil in je oddal mladička primerne starosti, se bo le-ta v novi dom vključil brez težav.
Da bi zmanjšali mladičkov stres pri zamenjavi družine, bi bilo dobro, da bi bodoči lastnik obiskal mladička vsaj nekajkrat predno bo le ta zapustil svojo mamico. Tako bi lahko z njim vzpostavil stik in bi bila selitev manj boleča. Seveda pa to ni vedno mogoče.
V vsakem primeru pa lahko vzreditelj k lažjemu slovesu mladička prispeva s tem, da mu za ''popotnico'' da kakšno igračko ali dekico, ki jo mladiček že pozna in bo dišala po mamici. S tem se bo v novem domu počutil manj osamljenega.
Priporočljivo je mladičku, vsaj prve dni, dovoliti spati v spalnici z novim lastnikom v košari oz. zanj primernem ležišču. Mladiček bo lahko ob nenadni oddaljitvi od mamice bevskal, lajal in jokal, ter tako skušal pritegniti pozornost novih lastnikov. Njegov mili pogled lahko gane še tako trdega človeka, zato se priporoča, da ne podležete skušnjavi in ga prenesete v vašo posteljo, če le ta ne bo tudi v prihodnje njegovo ležišče. Poskrbite, da ima s seboj svojo igračko, lahko mu namestite topel termofor, ki bo nekako simuliral toploto mamice, predvsem pa se ''oborožite'' z veliko potrpljenja!
V prvem obdobju bo mladiček v tujem okolju med tujimi ljudmi in novimi glasovi verjetno bolj plašen, zato je priporočljivo, da se v prvih dneh izogibamo temu, da mladička dušimo z nenehnim božanjem in klicanjem ali pa da v tem obdobju vabimo na obisk veliko ljudi, saj bi bil zaradi tega samo še bolj zmeden. Pustimo mu čas, da se navadi, da sam razišče novo okolje, ljudi in da sam narekuje tempo za igro. Naj bo mladiček tisti, ki bo poiskal svojega novega lastnika. Seveda pa je potreben tudi njegov nadzor, da ne bo zašel v kakšno nevarnost.
Obdobje, med katerim je mladiček najbolj dojemljiv in učljiv in je s tem najbolj pomembno za oblikovanje njegovega karakterja, je od četrtega do šestnajstega tedna življenja. Zato je primerno, da ga, na začetku vzreditelj kasneje lastnik, seznanita z vsemi situacijami, ki ga bodo spremljale celo življenje in si jih bo za vedno vtisnil v spomin. To pomeni, da mladička seznanimo tako z avtomobili na cesti, glasno mestno gnečo in zvoki gospodinjskih strojev (sesalec, televizija, pralni stroj, ...) kot tudi z mirnimi kotički v naravi. Potrebno ga bo navaditi na druge pse in živali (male in velike), kolesarje, tuje ljudi vseh starosti, itd.
Ob tem velja opozorilo, da ni primerno voditi mladička na mesta, kjer se zbirajo tuji psi vsaj do njegovega tretjega cepljenja. Cepivo proti kužnim boleznim, ki bi jih lahko prenašali drugi psi, namreč začne delovati šele po tem cepljenju.
Priporočljiva je tudi vožnja z avtomobilom. Pazimo, da gre mladiček na pot vedno s praznim želodčkom in da je avto primerno zračen.
Veterinarska oskrba
Vsak mladiček, ki zapusti mamico naj bi bil vsaj prvič cepljen proti kužnim boleznim. Kljub temu je ob prihodu v novi dom priporočljiv obisk veterinarja. Ta bo strokovno ocenil njegovo zdravstveno stanje, pregledal bo blato in v primeru odsotnosti parazitov določil termine ostalih cepljenj.
Mladički so zelo nežni in občutljivi, zato bo posvet pri morebitnih zdravstvenih problemih pri veterinarju prava odločitev.
Zdravljenje po lastni pameti oz. izkušnjah nestrokovnjakov bi lahko bilo zelo nevarno.
Zavedajmo pa se tudi, da so šar peji zelo posebna pasma, pasma, ki je ne obvlada vsak veterinar zato je dobro, da si poiščemo takega, ki ima s to pasmo izkušnje in ki o njej nekaj ve! Najlažje bo, da o tem povprašamo kar vzreditelja, saj nam bo on s svojimi izkušnjami sigurno znal najbolje svetovati.
Kopanje
Kopanje je priporočljivo šele po šestem mesecu starosti. V kolikor bi nekdo želel to opraviti prej je bolje, da se uporabi suh šampon za mladičke.
Sicer pa, po izkušnjah mnogih vzrediteljev in lastnikov šar pejev, pri čiščenju dlake zadošča krpa namočena v mešanico kisa in vode oz. limone in vode ( 1 limono stisnemo v 1/2 l vroče vode, ko se le-ta ohladi postavimo posodo v hladilnik in ''mešanico'' uporabimo naslednji dan). Na ta način se dlaka odlično očisti, prijetno diši, obenem pa tudi dokaj učinkovito ščiti psa pred klopi.
Na splošno šar peji ne marajo vode, a s primernim pristopom lahko premagamo tudi ta njihov strah.
V kolikor bo naš ljubljenček ''zaplaval'' v morje, ne pozabimo na to, da ga zaradi soli, ki lahko povzroči probleme(razžre blazince tačk, vnetje med gubami) speremo s sladko vodo.
Vzgoja
Pri vzgoji mladička je pomembno predvsem to, da mu že od prvega dne naprej damo točno vedeti kaj sme in kaj ne in da se tega tudi striktno držimo - tako mi, kot ostali člani družine! Ne podležimo njegovemu žalostnemu pogledu!!
Znano je, da so šar peji izredno čisti psi. Ob primerni vzgoji so mladički sobno čisti že ob oddaji. Kljub temu ga na začetku peljimo na sprehod večkrat na dan, sploh takrat, ko se zbudi ali po zaužitem obroku. V kolikor potrebo na sprehodu opravi, je primerno, da ga izdatno pohvalimo.
Večkrat se zgodi, da malček zaradi lastne radovednosti, potrebo enostavno ''pozabi'' opraviti. V tem primeru se ne vračajmo takoj domov, saj se lahko zgodi, da bo svoje opravil takoj, ko bo prestopil prag stanovanja.
Mladička je potrebno privajati tudi na odsotnost lastnikov. To naredimo postopoma. Najprej ga pustimo samega le za nekaj minut, nato pa čas postopoma podaljšujemo. Mladiček bo na začetku verjetno malo cvilil a pazimo, da se nam ne bo zasmilil do te mere, da se bomo vračali domov. V tem primeru bo namreč dojel, da našo vrnitev lahko izsili z laježem.
Pri vzgoji mladička je prav tako zelo pomemben ''odpoklic''. To je pomembno predvsem zaradi njegove varnosti. Ko se bomo začeli ukvarjati s tem pazimo, da bo vse temeljilo na igri, saj bo mladiček pri tem užival ob enem pa se bo tudi učil.
Naslednja naša naloga bo naučiti mladička hoje s povodcem. Mladička na ovratnico navajajmo že doma. Na začetku mu jo nadenimo le za nekaj minut, kasneje pa mu dodajmo še povedec, ki ga lahko prosto vleče za seboj. Ob tem bi bilo potrebno mladička zamotiti z igro, igračo, hrano ali pohvalo...
Mladičku mora biti vse, karkoli ga učimo zanimivo, zato naj bodo vaje vedno kratkotrajne, saj mladiček hitro izgubi koncentracijo in mu postane dolgčas. Na koncu ne pozabimo na nagrado!
Glede na naravo šar peja, pa je vsekakor priporočljiv vsaj obisk tečaja vzgoje mladega psa.
Otroci in mladički
Mladički šar peja so vedno velika aktrakcija za otroke, zato je primerno nadzorovati njihovo druženje in igro. Nekateri otroci sprejmejo pasjega mladička kot tekmeca in ga lahko iz ljubosumnosti zavestno oz. podzavestno tepejo, vlečejo in ustrahujejo. Nebogljeni mladiček bo na začetku tako ''mučenje'' skoraj brez upiranja prenašal, kasneje pa se bo temu načinu sigurno uprl in se bo lahko zaradi bolečin ali strahu zatekel k agresiji.
Šar pej je kot pasma zelo primeren za otroke, vendar moramo vseeno tudi njih seznaniti s prihodom novega člana in jih naučiti primernega ravnanja z mladičkom.
Izbira mojega partnerja se je ustavila na nekem Buzzu. Osebno mi ni bil preveč simpatičen, a mojim lastnikom je bil takoj všeč, tako da je odločitev padla ne glede na moje mnenje! Kljub vsemu je dejstvo, da sem imela čudovite mladičke. Kot pravi vsaka mama ... najlepše na svetu! 
Pred vzrejnim pregledom mora naš pes opraviti tudi slikanje kolkov. Poleg tega potrdila, moramo na vzrejnem pregledu predložiti še fotokopijo rodovnika in oceno zunanjosti našega psa. To oceno lahko pridobi na samem vzrejnem pregledu lahko pa je to tudi ocena iz katerekoli razstave s tem, da mora psa oceniti z oceno najmanj ''prav dobro'' slovenski sodnik.
Ko je leglo skoteno pokličemo vzrejnega referenta, ki bo naše leglo pregledal, popisal in na KZS poslal še prijavo legla.
PROESTRUS (predgonjenje) - prepoznamo ga po oteklem zunanjem spolovilu in krvavem izcedku iz nožnice. V tem obdobju, ki povprečno traja 9 dni, psica sicer kaže nekakšno zanimanje do samcev, a jim ne pusti blizu in se ne pusti naskočiti. Psica pogosteje urinira in podobno kot samec, z napol dvignjeno nogo, označuje teritorij. Psice, ki imajo zelo neizrazit izcedek ali ga skoraj nimajo, so običajno zelo težavne, zato za vzrejo niso najbolj primerne.
Plodnost samca je močno vezana na njegovo aktivno spolno življenje. Samci, ki naskakujejo redno so bolj plodni kot samci, ki naskakujejo enkrat na vsaki dve leti.
Prehrana psičke v času njene brejosti je nekaj najpomembnejšega v tem obdobju. Paziti moramo tako na njeno kvaliteto kot kvantiteto. 
S pravočasnim razglistenjem psičke bomo preprečili prenos ličink ali glist med dojenjem, ki bi lahko zavirale pravilno rast mladičkov oz. povzročili njihovo smrt. To ne pomeni, da se bodo mladički skotili brez glist saj nekatere gliste mladičke okužijo tako, da prestopijo placento. Zato je potrebno mladičke naknadno (prvič pri 2. tednu starosti) vedno razglistiti.
Poleg obilnega trebuha ji bo 7-10 dni pred kotitvijo, ob pritisku na sesk, pritekel mlek, dan ali dva pred kotitvijo pa ji bo telesna temperatura padla na 37 stopinj C.
Bodimo pozorni na to ali število izločenih posteljic ustreza številu skotenih mladičkov. V kolikor se številki nebi ujemali je potrebno obiskati veterinarja, saj je lahko to za psico zelo nevarno. Ponavadi jih psica izloči takoj po skotitvi mladička in jih tudi takoj poje.
Trajanje same kotitve je odvisna od števila mladičkov in psiho-fizičnega stanja psice. Lahko traja le nekaj ur ali pa celo ves dan. Ponavadi se mladički kotijo v razmaku 15-30 minut s tem, da se čas med enim in drugim poveča pri starejših psicah in psicah, ki kotijo večje število mladičkov.
Zelo pomembno je, da psici omogočimo oddaljitev od mladičkov (tako, da ji mladički ne morejo slediti) kadarkoli si to zaželi. V prvih dneh po kotitvi bo sicer psica to storila le redko, a že od drugega tedna dalje se bo to spremenilo in bo mladičke zapuščala večkrat s tem, da se bo ob vsakem njihovem oglašanju verjetno takoj vrnila.
Po porodu se pri psici običajno pojavi rdečkasto-rjav izcedek iz nožnice, ki lahko v bolj ali manj intenzivni obliki traja tudi nekaj tednov. Poleg tega lahko psice v tem obdobju izgubijo kar nekaj dlake, kar je posledica izločanja kislin v času kotitve. Psica bo v prvotno kondicijo prišla v 4 do 5-ih mesecih po porodu.
Takoj, ko se mladički skotijo jih stehtajmo. To ponavljajmo vsak dan ob isti uri do tretjega tedna starosti. S pomočjo zapiskov, ki si jih bomo ob tehtanju delali, bomo lahko spremljali razvoj vsakega mladička posebej. 
Boks oz. prostor kjer bodo mladički preživeli naslednja dva meseca naj bo čist, prostoren in primerno ogrevan. 
V primeru, da se psica ne zmeni za mladiče, moramo njeno delo opraviti sami. To zajema tudi masažo njihovega zadnjega dela tebuščka (genitalij), saj mladički sami še ne znajo regulirati telesnih funkcij za lulanje in kakanje. 
Mladiček mora z mamico in ostalimi bratci oz. sestricami ostati skupaj najmanj dva meseca. To je zelo pomembno, saj so njegova prva spoznanja, bistvena za njegov nadalnji razvoj. Vse izkušnje iz teh prvih tednov se mu bodo za vedno utisnile v spomin in bodo vplivale na njegovo psihofizično rast.
Prav tako bo pomembna igra z bratci in sestricami, saj bo mladiček ravno preko nje spoznaval pravila kardela. Za šar peje je značilno, da se drug drugega vlečejo za kožo, ki jo imajo v tej starosti na pretek. Včasih se zgodi, da katerega tudi kaj zaboli in zacvili. To takoj prikliče pozornost mame, ki nemudoma poskrbi za red. Psica jih prisili k mirovanju tako, da jih zgrabi z zobmi. Mladički s tem dojamejo kdaj morajo odnehati. V primeru, da psica tako nebi reagirala, bi mladički to ''razuzdano'' vedenje prenesli tudi v kasnejša leta. 
Že od rojstva naprej, ko je mladiček buden ga je potrebno večkrat na dan božati in dvigniti k sebi . To bo ugodno vplivalo na njegovo psihofizično napredovanje. 
Dokazano je namreč, da taka "crkljanje'' že čisto malih mladičkov, zelo dobro vpliva na njihov razvoj. To se v večjih psarnah že zaradi praktičnih razlogov običajno ne dogaja. Pogosto imajo namreč vzreditelji svoje pse (tako tudi samico z mladički) zaprte v boksih ali posebnih prostorih, brez človeških stikov ali pa so le-ti zelo okrnjeni, kar pa negativno vpliva na psihofizični razvoj kužkov. Največkrat se seveda to dogaja zaradi pomanjkanja časa in prostorske stiske, čeprav vzreditelji trdijo, da s tem zavarujejo mladičke pred nastankom morebitne displazije kolkov. Res je, da sklepi mladičkov, ki so izpostavljeni obremenitvam, v nekaterih primerih lahko utrpijo trajne posledice, vendar je znano, da na splošno displazijo povzročajo predvsem drugi faktorji (npr. genetska predispozicija, prehrana in celo podnebje), zato ta vzrok za osamitev kužkov ni opravičljiv. 
Poleg tega, nekatere večje ali nevestne vzreditelje vodi le komercialni nagib, zato imajo čisto ''proizvodnjo'' in zaradi utesnjenosti in čim manjših stroškov oddajo mladičke neprijetnega vonja (nekateri jih v sled prekrivanja tega celo skopajo čeprav vedo, da je to za mladička mlajšega od petega, šestega meseca lahko zelo nevarno!), neprimerne starosti (pred osmim tednom), veterinarsko nepregledane, nerazglistene ali celo necepljene. 
Za vse tiste lastnike, ki si želijo razstavnega šar peja priporočamo, da imajo vedno v mislih (v izogib kasnejšemu razočaranju) dejstvo, da se psarno ne sme primerjati s tovarno, ki ji uspe izdelati prestižen avtomobil in glede na povpraševanje naredi še nešteto ENAKIH avtomobilov. 
Priporočljivo je mladičku, vsaj prve dni, dovoliti spati v spalnici z novim lastnikom v košari oz. zanj primernem ležišču. Mladiček bo lahko ob nenadni oddaljitvi od mamice bevskal, lajal in jokal, ter tako skušal pritegniti pozornost novih lastnikov. Njegov mili pogled lahko gane še tako trdega človeka, zato se priporoča, da ne podležete skušnjavi in ga prenesete v vašo posteljo, če le ta ne bo tudi v prihodnje njegovo ležišče. Poskrbite, da ima s seboj svojo igračko, lahko mu namestite topel termofor, ki bo nekako simuliral toploto mamice, predvsem pa se ''oborožite'' z veliko potrpljenja! 
Obdobje, med katerim je mladiček najbolj dojemljiv in učljiv in je s tem najbolj pomembno za oblikovanje njegovega karakterja, je od četrtega do šestnajstega tedna življenja. Zato je primerno, da ga, na začetku vzreditelj kasneje lastnik, seznanita z vsemi situacijami, ki ga bodo spremljale celo življenje in si jih bo za vedno vtisnil v spomin. To pomeni, da mladička seznanimo tako z avtomobili na cesti, glasno mestno gnečo in zvoki gospodinjskih strojev (sesalec, televizija, pralni stroj, ...) kot tudi z mirnimi kotički v naravi. Potrebno ga bo navaditi na druge pse in živali (male in velike), kolesarje, tuje ljudi vseh starosti, itd. 
Pri vzgoji mladička je pomembno predvsem to, da mu že od prvega dne naprej damo točno vedeti kaj sme in kaj ne in da se tega tudi striktno držimo - tako mi, kot ostali člani družine! Ne podležimo njegovemu žalostnemu pogledu!!
Pri vzgoji mladička je prav tako zelo pomemben ''odpoklic''. To je pomembno predvsem zaradi njegove varnosti. Ko se bomo začeli ukvarjati s tem pazimo, da bo vse temeljilo na igri, saj bo mladiček pri tem užival ob enem pa se bo tudi učil.
Mladički šar peja so vedno velika aktrakcija za otroke, zato je primerno nadzorovati njihovo druženje in igro. Nekateri otroci sprejmejo pasjega mladička kot tekmeca in ga lahko iz ljubosumnosti zavestno oz. podzavestno tepejo, vlečejo in ustrahujejo. Nebogljeni mladiček bo na začetku tako ''mučenje'' skoraj brez upiranja prenašal, kasneje pa se bo temu načinu sigurno uprl in se bo lahko zaradi bolečin ali strahu zatekel k agresiji.
