Izbrati psa samo glede na njegov zunanji videz je vedno napačno, še posebej pa to velja za šar peja, ki se lahko s svojim izgledom nagubanega medvedka zasidra v srca večine ljudi in še posebej otrok. Potrebno se je tudi nekoliko poglobiti v značaj posamezne pasme, le tako, bomo glede na njene karakteristike lahko izbrali mladička ki nam bo dolgo v veselje.
In kakšen je šar-pei?
Poleg značilne prevelike kože je izredno inteligenten pes, ki se zaveda svoje moči, ki je pozoren, zvest in močno navezan na svojo družino oz. lastnika, predvsem pa na otroke, do katerih zna biti zelo zaščitniški. Ravno zato, pa je do neznancev nezaupljiv in zadržan. Šar pej se namreč čuti odgovornega za varnost njegovih ''izbrancev'', zato je tudi izreden čuvaj, ki mu le s težka uide karkoli se dogaja v njegovi okolici.
V kolikor bi kdorkoli želel ogoziti kogarkoli od njegovih, bi se lahko ta "zgubani medvedek" kaj hitro prelevil v pravega zaščitnika. Ker šar pei v osnovi ni agresiven, bo običajno skušal nasprotnika le onemogočiti in ne ugrizniti. Vendar pa je, kot vsak pes, tudi on sposoben marsičesa, zato je zelo pomembna njegova vzgoja. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila pasma včasih uporabljena za pasje borbe, zato je možno, da ima v sebi še vedno nekaj takratnega potencialnega agresivnega instinkta, ki ga je potrebno kontrolirati. Dobra socializacija in vzgoja v prvih mesecih življenja bosta uspešno odpravili ta morebitni problem.
Odgovoren vzreditelj in kasneje lastnik, bosta mladička vedno učila le preko igre oz. pozitivne motivacije in nikakor ne z upitjem ali še huje telesno kaznjo. Mladiček bi lahko utrpel resne karakterne posledice. Ko šar pej vstopi v novi dom je zelo pomembno, da mu že na začetku postavimo ''hišna pravila''. Vzporedno z rastjo ljubkega ''medvedka'' se bo namreč krepila tudi njegova moč, zato bo kasnejše pogajanje z njim zelo težavno ali skoraj nemogoče!
Primerno socializiran in vzgojen šar pej, bo zaradi dobrega temperamenta, vzdržljivosti, pozornosti in navezanosti na lastnika ter želji da mu ustreže, njemu in družini dolgo let v veselje (tudi do 15 let).
Šar pej se zna odlično prilagoditi okolju in različnim situacijam v katerih se znajde, ne da bi zaradi tega izgubil potrplenje, se zatekel k agresiji oziroma strahu, vendar kljub temu ni primeren za pesjak oz. življenje v samoti saj potrebuje ljubezen in neposreden stik z družino.
Veliko ljudi trdi, da je pasma šar pej znana kot problematična glede negovanja, vendar to ni res. Če se za psa skrbi tako kot je treba, nima nikakršnih problemov. Lahko se pojavijo alergije, a le-te niso značilnosti šar pejov ampak so nadloga večine dandanašnjih pasem , saj smo vsi, s človekom vred, podvrženi vedno bolj s kemikalijami onesnaženenu okolju in hrani. Kvalitetna hrana bo vsekakor prispevala k temu, da bo vaš ljubljenček zdrav in v primerni kondiciji.
Specializirana italijanska revija za molose, ''I molossi'' je leta 2003 šar peja na kratko ocenila takole:
Napadalnost: ***
Radovednost: ***
Poslušnost: ***
Igrivost: ***
Instinkt za obrambo: ****
Instinkt za boj: ***
Posesivnost: *****
Družabnost: ***
Temperament: ***
Učljivost:prav ****
(*najmanj , ***** največ)
V isti reviji je Mario Perricone, eden izmed najbolj znanih italijanskih sodnikov, šar peja opisal kot: ''miren čuvaj, brez izpadov, ne nevaren, pes ki se zaveda svoje moči in pes, ki se najbolje počuti v sklopu človeške družine še posebej z otroci.''
Šar pej ni pes za vsakogar, ampak le za tistega, ki ga bo znal razumeti in ljubiti!
Barva Dlake
Značilnost kožuha šar peja je v tem, da nima poddlake. Njegova dolžina lahko varira v dolžini od 1 cm
(kratkodlak - "hors coat") do 2,5 cm (dolgodlak - "brush coat").
Same barve kožuha se v osnovi delijo na osnovne in dilut barve, od katerih pa ima vsaka skupina še svoje varijacije.
OSNOVNE BARVE
Osnovne barve šar peja imajo različno intenzivnost pigmentacije. Pri nekaterih primerkih je poudarjena črna maska, pri drugih pa le konica smrčka. Na nekaterih kužkih z nizko pigmentacijo je mogoče opaziti le sive odtenke na gobčku oz. na morebitnih brazgotinah Prava pigmentacija pri šar pejih osnovnih barv se odraža v modrem jeziku, črnih konic tačk, testisov (samčki) in vulve (samičke). Nohti so lahko svetlejši. Mnogi primerki z nizko pigmentacijo lahko izgledajo dilut a bodo v kombinaciji s čokoladnim partnerjem skotili črne mladičke.
ČRNA BARVA (BLACK)
Dominantna barva pri šar pejih.
Če je eden od staršev črnega šar peja druge barve bo običajno ob prvi menjavi dlake, barva dlake prevzela odtenek barve tega starša. Na primer: črn mladiček od plavega starša, bo imel plavo-siv oddtenek, od čokoldnega rjav odtenek in od rdečega rdeče-rjast oddtenek. Svetel jezik pri črnih šar pejih je obravnavan kot resno pomankanje pigmentacije.
SRNJASTA BARVA (FAWN)
Je verjetno najstarejša barva šar pejev. Na to naj bi nakazovalo tudi samo ime šar peja ''pes z dlako peščene barve''.
Varijacije te barve so lahko: zlati in peščeni toni od svetle pa vse do intenzivne rjave, brez prisotnosti rdeče barve. Le redko srečamo šar peja svetlo rdeče-rjave barve.
MAHAGONIJ RDEČA (MAHAGONY RED)
Trenutno ena najbolj razširjenih barv pri šar pejih, ki varira od intenzivno rdeče do svetlo rdeče barve. Ne smemo je zamenjati z jelenjo barvo, ki nima tega tona oziroma če ga vsebuje ga vsebuje v zelo majhnih količinah.
Zelo moderna je zelo intenzivna mahagonij barva (barva irskega setra).
Uradno je ta barva označena kot rdeča, čeprav jo vzreditelji obravnavajo kot samostojno barvo.
Tretje najbolj razširjena barva pri šar pejih. Manj pigmentirana. Varjacije od skoraj bele do krem oz. barve slonovine. Pri krem barvi je značilno intenzivneje obarvan hrbet, rep in ušesa. Obvezna je črna maska oz. vsaj odtenki črne barve okoli smrčka
Šibka črna pigmentacija pri krem šar pejih se odraža predvsem na konici smrčka (roza ) in na jeziku (neobarvan jezik). Jezik mora biti črno-vijolčasti.
MODRA (BLUE)
Modra barva spada med dilut barve (kjer ni prisotne črne pigmentacije) vendar je genetsko osnovna barva, ker je pigmentirana. Različice: od svetlo-modre, sivo-modre, dimno-sive do intenzivno temno-sive (skoraj črne).
Smrček je modro-siv, v nekaterih primerih skoraj črn vendar ob primerjavi s črnim lahko opazimo razliko.
Jezik je črno-moder bolj ali manj temen - odvisno od intenzivnosti pigmentacije. Svetel jezik pri modri barvi je znak pomankanja pigmentacije saj gen, ki ''razreči'' črno do modre barve, nima posebnega vpliva na pigmentacijo jezika, smrčka in tačk. Tudi koža je v teh primerih sivkasto-modra.
Modra barva šar peja je ena najbolj modnih in novih barv, saj se je prvi modri šar pej skotil šele konec leta 1985. Naglica, da bi to barvo učvrstili je pripeljala do sprememb na zunanjosti šar pejov te barve. Najpogostejše težave modrih šar pejov so: velika ušesa, drobna skeletna konstitucija, tanke noge, majhna glava, špičast gobec , ozek prsni koš in neenakomerno obarvan jezik.
Tudi ta je genetsko osnovna barva, vendar je v zadnji klasifikaciji barv šar pejev opredeljena kot dilut barva. Roza-krem barva z odtenki modre ali sive. Barva izhaja iz modre oz. jelenje barve (rdeča in jelenja). Na prvi pogled bi lahko to barvo uvrstili med svetlo krem ali svetlo jelenjo a imajo psi te barve značilnosti psov modre barve: siv oz. modrikasti smrček in sivkasto (ne črno ) masko. Prisotnost temno-modrega ali sivo-modrega odtenka na maski je obvezen. Druga razlika od krem in jelenje barve je v tem, da ima kožuh izabela šar peja odtenke modre, umazano roza in sive barve (brez rdečih odtenkov ). Pas na hrbtu in ušesa so lahko temnejše barve, sivkaste oz. roza-sivkaste barve.
Šar peji izabela barve se lahko skotijo samo staršem, ki imajo v genih modro in rdečo (jelenjo) barvo.
Je bolj redka barva. Pogosto se jo pomeša s temno-rdečo (black-tan barva: rottweileri, dobermani). Pri tej barvi temna in črna barva nista enakomerno porazdeljeni po vsem telesu (podobno kot pri nemškem ovčarju), poleg tega pa je dlaka pri teh šar pejih sestavljena iz dveh barv. Na osnovi je običajno svetlejša na konicah dlak pa temnejša (peščena oz. rdeča s črnimi konicami). S tako barvo dlake mora biti prekrit celoten pes in ne le hrbtišče oz.boki.
Natančneje se barvo določi na osnovi barve na začetku dlake: rdeče-peščena oz. jelenje-peščena (najbolj razširjena).
Pravilno obarvan sable šar pej je čudovit, saj na daleč izgleda kot da bi bil od znotraj osvetljen !
RJAVA (BROWN)
Barva, ki po FCI ni kategorizirana. Razlog je v tem, da je iz genetskega gledišča oz. po mnenju nekaterih strokovnjakov, rjava, ponarejena barva. Pri čokoladni barvi (barva temne čokolade) je smrček črn, bolj redko se pojavi tudi črna maska. Jezik je moder.
Genetsko gledano je to črn šar pej, najverjetneje s spremenjenim genom, ki vpliva na spremembo iz črne v rjavo oz. temno-rjavo barvo. Po mnenju nekaterih pa je rjava barva le optična prevara, ki jo ustvari posebna razporeditev črnega pigmenta na dlakah!
Kakorkoli že, trenutno še ni jasno kakšen oz. kateri geni vplivajo na te spremembe oz. to barvo, zato je tudi skoraj nemogoče namerno načrtovati vzrejo šar peja te barve. Kljub temu, da FCI te barve za enkrat še ne priznava, lahko rečemo, da je brva zelo lepa.
DILUT BARVE
Iz angleške besede ''dilute'' - majhna koncentacija. Geni, ki so odgovorni za dilut barv ne omogočajo nastanek črne barve. Z drugimi besedami: organizem dilut psa ne proizvaja črne barve. Pravi dilut, nikjer na telesu, nima nobenega odtenka sive barve. Tudi morebitne brazgotine niso nikoli sive ampak roza oz. mlečne barve. Barva smrčka, nohtov in konic prstov je v skladu z barvo kožuha. Jezik je vijoličast - lahko različnih odtenkov. Vsaka pigmentirana barva šar peja ima svojo pripadajočo dilut barvo, vendar se vedno ne imenujejo enako.
ČOKOLADNA DILUT
V osnovi je to črna - dilut barva, a ima svoje ime. Varira od svetlo čokoladne barve do bolj temne čokoladne barve. Črna pigmentacija ni prisotna. Smrček (razen jezika) čokoladnega psa je čokoladne barve. Pogosto je slišati za psa čokoladne barve nepravilne pigmentacije. To se nanaša predvsem na tiste šar peje te barve, ki imajo jezik oz. smrček roza barve.
Čokoladna barva šar peja je relativno mlada, saj se je prvi primerek skotil v sredini 1980-ga leta. Za učvrstitev te barve so mnogi vzreditelji med seboj parili šar peje iste barve. Mogoče je ravno v tem vzrok, da mnogi čokoladni šar peji niso razstavni primerki, kar pa pri drugih barvah ni tako pogosto.
Dilut šar pej, ki izhaja iz rdeče. Različice: od svetlo rdeče do zelo intenzivn rdeče. Nekateri to barvo neuradno imenujejo ''mahagonij dilut''. Pri rdeče dilut šar peju je rdeča barva enakomerno porazdeljena po vsem telesu psa. Po tem se tudi razlikuje od marelične barve s katero to barvo lahko zamenjamo. Rdeči diluti se lahko pojavi tudi v drugi različici tako imenovani ''pet točk rdeča''. Značilnosti te barve so temnejša, rdeče obarvana področja v predelu ušes, smrčka, prstov, kože in anusa.
KREM DILUT
Najsvetlejša barva pri šar pejih. Mnogi jo zmotno zamenjujejo z belo barvo. Krem dilut ima na ušesih bolj temno dlako, prav tako pa je lahko prisoten temnejši pas na hrbtu. Od albina (beli) se razlikuje po barvi nosu, ki je mlečne oz. barve slonovine in ne roza. Kakorkoli že, neglede na ton svetle barve, pa mora biti jezik vijoličaste barve oz. barve lavande
MARELIČNA (APRICOT)
Marelična barva je dilutn barva, ki izhaja iz jelenje barve. Zelo svetla oranžna. Velikokrat barva ni enakomerno porazdeljena, nekateri predeli so rahlo bolj svetli, kot pri šar pejih jelenje barve. Ta barva ni intenzivna in je brez prisotnosti rdeče barve. Velikokrat ljudje barvo marelice zamenjajo s krem dilut ali rdečo dilut barvo.
LILA (LILAC)
Lila je dilut barva, ki izhaja iz modre ali druge dilut barve. Je zelo redka barva pri šar pejih (značilna za Weimaraner pasmo). Barva zajema različne tone, od čokoladno-roza do modrikaste-roza oz. dimno srebrne-roza. Na teh primerkih ni prisotna, sicer značilna, črna maska, smrček pa je vsklajen z barvo kožuha.
Lila barva dlje časa ni imela uradnega statusa, zato je na uradnih dokumentih pisalo modra-dilut oz. svetlo čokoladna dilut. Danes je lila barva na uradnem seznamu FCI barv pri šar pejih.
IZABELA DILUT
Je še redkejša barva, ki se je pojavila šele pred kratkim. Izabela dilut oz. dilut izhaja iz barve izabela. Na prvi pogled spominja na lila, z dodatkom marelične barve. Mladički te barve se lahko skotijo izključno staršem, ki sta oba nosilca modrih, rdečih oz. dilut genov. Na sliki: levo lila in desno izabela šar pej.
SOBOLJEVA DILUT
Še ena zelo redka barva, ki pa pri vzrediteljih ne vzbuja posebnega zanimanja. Za osnovo ima seboljeva dilut peščeno barvo in značilnosti dvobarvne dlake. Svetlejšo na osnovi in temnejšo (vendar ne črno) na konicah. Smrček je vsklajen z eno izmed nijans dlake.
Prava peščena dilut barva lahko izgledala spektakularno, pri bolj ponesrečenih kombinacijah oz. razporeditvi barv, pa laho izgleda prav ''umazano''.
Trenutno je aktualna rdečkasto peščena dilut barva, vendar lahko v prihodnosti pričakujemo pojav še drugih varjant te barve.
SREBRNA (SILVER)
Srebrna barva vsebuje modro in srebrno barvo.
Šar peji te barve so razpoznavni že ob rojstvu in se tekom rasti, barvno le malo spremenijo. Mešanica modre, sive in taupe barve. Jezik je v barvi lavande.
Barva, ki je nastala kot posledica "nasilnega" parjenja psov različnih barv s ciljem, da bi vzreditelji pridobili pse soboljeve barve. Barvo določa poseben At recesiven gen, ki leži na lokusu A in je po stopnj dominance takoj za genom Ay, ki določa soboljevo barvo. Recesivni geni so za vedno, lahko so skriti več generaciji, pojavijo pa se takrat, ko srečajo recesivnega partnerja. To pomeni, da morata biti za pojav te barve, obvezno OBA starša nosilca tega At recesivnega gena.
Trenutno je zelo težko ugotoviti ali kateri potomec takih staršev ni prenašalec tega gena, saj za enkrat ni testa, ki bi nam to lahko 100 % zagotovil (DNK test ne razlikuje med At in Aw - agulti genom,"'vzrejni test'' pa je zelo drag in dolgotrajen saj zahteva pregled 35-ih potomcov "sumljivega'' starša).
Ker te barve FCI ne priznava, bi morali vzreditelji, ki parijo s takimi "prenašalcem" morebitne kupce potomcev s tem seznaniti (posebej tiste, ki bodo imeli psa za vzrejo), saj se lahko gen, ob neprimerni kombinaciji (parjenje z linijo kjer je ta gen prisoten) spet pojavi.
V konkretnem primeru za prisotnost tega gena nismo vedeli, saj do sedaj, o njegovi prisotnosti v slovenski liniji nihče ni poročal. Domnevamo pa, da je njegov izvor (sledenje rodovnikov psov, ki ta gen imajo) skupni prednik Buzz Jr. Goldinga in Asie, njuna pra-pra babica Hungarian Sea Betti.
Da se gen res prenaša naprej oz. da ostane v liniji, pa potrjuje tudi dejstvo, da se je tak potomec nedavno skotil tudi vnuku Buzza Jr.Goldinga.
MLADIČEK Z RODOVNIKOM ALI BREZ
"Mi ne bomo hodili na razstave, zato ne potrebujemo rodovnika !" ... to je na žalost izjava, ki jo danes ljudje še vedno zelo radi izrečejo, ko želijo kupiti "čistokrvnega" šar peja. Razlog je v tem, da bodoči lastniki psov rodovnik največkrat povežejo samo z višjo ceno bodočega ljubljenčka.
Res je, da je cena mladiča z rodovnikom nekoliko višja, vendar za to obstajajo zelo tehtni razlogi. Rodovnik je osebna izkaznica psa, ki potrjuje, da se naš mladiček identificira po FCI šar pej standardu. Na tej osebni izkaznici pa je napisana tudi vsa zgodovina našega psa za več generacij nazaj. In v kolikor bomo iskali karkoli v zvezi z boleznimi, karakterjem prednikov ali karkoli drugega, bomo ravno s pomočjo te ''zgodovine'' našli vse željene informacije.
Sama izdaja tega "papirja", ki je seveda privilegij rodovniških psov res nekaj stane a vseeno ta strošek (5.000 - 6.000 sit) ni vzrok višji ceni rodovniškega šar peja. Njegovo ceno mu dvignejo vsi stroški, ki jih ima vestni vzreditelj tako pred, kot po rojstvu mladička. Seveda ti stroški niso skupni vsem vzrediteljem, a večja je profesijonalnost, resnost in ljubeznen vzrediteljev do te edinstvene pasme, višji bodo stroški njihove vzreje.
V nadaljevanju bodo našteti stroški, ki običajno bremenijo vzreditelje.
Pred paritvjo
- ocenjevanje zunanje lepote staršev (stroški udeležbe lepotnih tekmovanj)
- ocenjevanje sposobnosti psa v kateri drugi disciplini (stroški udeležbe tekmovanj)
- stroški testa plodnosti
- stroški vzrejnega pregleda
- stroški slikanja kolkov
- stroški skočnine in stroški prevoza samice do samca (ni malo primerov, ko vzreditelji primernega samca najdejo v drugi državi)
Po paritvi
- mesec po paritvi ultrazvok za potrditev brejosti psice
- ultrazvok oz. RTG pred kotitvjo s katerim preverimo stanje mladičkov in morebitno potrebo po carskem rezu (nepravilna lega mladičkov ali preveliki mladički)
Ob kotitvi
- pri kotitvi z morebitnim carskim rezom, stroški veterinarskega posega
- ob normalni kotitvi, stroški ultrazvoka za pregled stanja psice
- stroški pregleda oz. kontrola mladičkov pri veterinarju
Po kotitvi
- stroški oskrbe mladičkov ( dogrevanje kotilnika, posebna hrana, preparati za razglistenje, morebitne kontrole pri veterinarju, čipiranje, cepljenje..)
- stroški izdelave rodovnika
- kvalitetna hrana za psico, po tretjem tednu tudi za mladičke
Ostali stroški
- stroške za higijeno, razkužila, igrače, posodice, raznih priboljškov in potrebščin za mladičke
Izbrati psa samo glede na njegov zunanji videz je vedno napačno, še posebej pa to velja za šar peja, ki se lahko s svojim izgledom nagubanega medvedka zasidra v srca večine ljudi in še posebej otrok. Potrebno se je tudi nekoliko poglobiti v značaj posamezne pasme, le tako, bomo glede na njene karakteristike lahko izbrali mladička ki nam bo dolgo v veselje.
In kakšen je šar-pei?
V kolikor bi kdorkoli želel ogoziti kogarkoli od njegovih, bi se lahko ta "zgubani medvedek" kaj hitro prelevil v pravega zaščitnika. Ker šar pei v osnovi ni agresiven, bo običajno skušal nasprotnika le onemogočiti in ne ugrizniti. Vendar pa je, kot vsak pes, tudi on sposoben marsičesa, zato je zelo pomembna njegova vzgoja. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila pasma včasih uporabljena za pasje borbe, zato je možno, da ima v sebi še vedno nekaj takratnega potencialnega agresivnega instinkta, ki ga je potrebno kontrolirati. Dobra socializacija in vzgoja v prvih mesecih življenja bosta uspešno odpravili ta morebitni problem. 
Odgovoren vzreditelj in kasneje lastnik, bosta mladička vedno učila le preko igre oz. pozitivne motivacije in nikakor ne z upitjem ali še huje telesno kaznjo. Mladiček bi lahko utrpel resne karakterne posledice. Ko šar pej vstopi v novi dom je zelo pomembno, da mu že na začetku postavimo ''hišna pravila''. Vzporedno z rastjo ljubkega ''medvedka'' se bo namreč krepila tudi njegova moč, zato bo kasnejše pogajanje z njim zelo težavno ali skoraj nemogoče! 
Primerno socializiran in vzgojen šar pej, bo zaradi dobrega temperamenta, vzdržljivosti, pozornosti in navezanosti na lastnika ter želji da mu ustreže, njemu in družini dolgo let v veselje (tudi do 15 let).
Šar pej se zna odlično prilagoditi okolju in različnim situacijam v katerih se znajde, ne da bi zaradi tega izgubil potrplenje, se zatekel k agresiji oziroma strahu, vendar kljub temu ni primeren za pesjak oz. življenje v samoti saj potrebuje ljubezen in neposreden stik z družino.
Veliko ljudi trdi, da je pasma šar pej znana kot problematična glede negovanja, vendar to ni res. Če se za psa skrbi tako kot je treba, nima nikakršnih problemov. Lahko se pojavijo alergije, a le-te niso značilnosti šar pejov ampak so nadloga večine dandanašnjih pasem , saj smo vsi, s človekom vred, podvrženi vedno bolj s kemikalijami onesnaženenu okolju in hrani. Kvalitetna hrana bo vsekakor prispevala k temu, da bo vaš ljubljenček zdrav in v primerni kondiciji.
Dominantna barva pri šar pejih.
Je verjetno najstarejša barva šar pejev. Na to naj bi nakazovalo tudi samo ime šar peja ''pes z dlako peščene barve''.
Trenutno ena najbolj razširjenih barv pri šar pejih, ki varira od intenzivno rdeče do svetlo rdeče barve. Ne smemo je zamenjati z jelenjo barvo, ki nima tega tona oziroma če ga vsebuje ga vsebuje v zelo majhnih količinah.
Tretje najbolj razširjena barva pri šar pejih. Manj pigmentirana. Varjacije od skoraj bele do krem oz. barve slonovine. Pri krem barvi je značilno intenzivneje obarvan hrbet, rep in ušesa. Obvezna je črna maska oz. vsaj odtenki črne barve okoli smrčka
Modra barva spada med dilut barve (kjer ni prisotne črne pigmentacije) vendar je genetsko osnovna barva, ker je pigmentirana. Različice: od svetlo-modre, sivo-modre, dimno-sive do intenzivno temno-sive (skoraj črne).
Tudi ta je genetsko osnovna barva, vendar je v zadnji klasifikaciji barv šar pejev opredeljena kot dilut barva. Roza-krem barva z odtenki modre ali sive. Barva izhaja iz modre oz. jelenje barve (rdeča in jelenja). Na prvi pogled bi lahko to barvo uvrstili med svetlo krem ali svetlo jelenjo a imajo psi te barve značilnosti psov modre barve: siv oz. modrikasti smrček in sivkasto (ne črno ) masko. Prisotnost temno-modrega ali sivo-modrega odtenka na maski je obvezen. Druga razlika od krem in jelenje barve je v tem, da ima kožuh izabela šar peja odtenke modre, umazano roza in sive barve (brez rdečih odtenkov ). Pas na hrbtu in ušesa so lahko temnejše barve, sivkaste oz. roza-sivkaste barve.
Je bolj redka barva. Pogosto se jo pomeša s temno-rdečo (black-tan barva: rottweileri, dobermani). Pri tej barvi temna in črna barva nista enakomerno porazdeljeni po vsem telesu (podobno kot pri nemškem ovčarju), poleg tega pa je dlaka pri teh šar pejih sestavljena iz dveh barv. Na osnovi je običajno svetlejša na konicah dlak pa temnejša (peščena oz. rdeča s črnimi konicami). S tako barvo dlake mora biti prekrit celoten pes in ne le hrbtišče oz.boki.
Barva, ki po FCI ni kategorizirana. Razlog je v tem, da je iz genetskega gledišča oz. po mnenju nekaterih strokovnjakov, rjava, ponarejena barva. Pri čokoladni barvi (barva temne čokolade) je smrček črn, bolj redko se pojavi tudi črna maska. Jezik je moder.
Srebrna barva vsebuje modro in srebrno barvo.
Barva, ki je nastala kot posledica "nasilnega" parjenja psov različnih barv s ciljem, da bi vzreditelji pridobili pse soboljeve barve. Barvo določa poseben At recesiven gen, ki leži na lokusu A in je po stopnj dominance takoj za genom Ay, ki določa soboljevo barvo. Recesivni geni so za vedno, lahko so skriti več generaciji, pojavijo pa se takrat, ko srečajo recesivnega partnerja. To pomeni, da morata biti za pojav te barve, obvezno OBA starša nosilca tega At recesivnega gena. 
