Tako sem redno, dvakrat na teden, pričela z obiskovanjem šole iz poslušnosti.

Na žalost sem morala hoditi tudi takrat, ko je deževalo in to mi niti najmanj ni dišalo! A moj inštruktor je bil odločen in nepodkupljiv! Pod njegovim nadzorom sem morala celo ležati v mokri travi ...pri tem mi ni pomagala niti moja izjemna trma, s pomočjo katere se mi je za nekaj časa uspelo upirati!

Ta inštruktor mi je še dan danes antipatičen a kljub temu, da sem mu dala to jasno vedeti, vseeno prišel gledati moje malčke!?!

No, ......moram pa tudi priznati, da mi je prav zaradi njega uspelo opraviti izpit!

Da pa se moje življenje ne bi gibalo samo med kavčem in vrtom, se je moja lastnica odločila, da bom s šolanjem nadaljevala. Pričela sem obiskovati treninge za reševanje pogrešanih oseb v ruševinah.

Šola mi je počasi postajala všeč. Naučila sem se hoditi po lestvi, stati na nestabilnih ''tleh'' in najti skrite osebe. Moj napredek je bil jasno viden a se je vse ustavilo tik pred opravljanjem mojega prvega izpita. Takrat me je namreč napadel na začetku omenjen pes. Povzročil mi je veliko hudega in moje šolanje je bilo, za nedoločen čas, prekinjeno.

Da bi vse skupaj čimprej pozabila, se je moja lastnica odločila, da bom imela moje prvo leglo...